|
|
 |
 |
 |
Novice |
 |
|
25. slovenski knjižni sejem
01.12.2009 ob 00:00 |
 |
"Beri mi misli": 25. knjižni sejem
V
Cankarjevem domu se je v nedeljo, 29. 11., končal 25. slovenski knjižni sejem; tudi letos je bil brezplačen. Večdnevna literarna prireditev je z leti
prerasla v enega najpomembnejših kulturnih dogodkov leta. Knjižni sejem
ni le prodaja knjig, temveč predvsem druženje bralcev, ki še vedno
verjamejo v moč pisane besede. Danilo Türk je v
svojem pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da se v kriznih časih
število slovenskih založb ne zmanjšuje, kar je v nizu slabih vsekakor
dobra novica. Predsednik je knjižni sejem opisal kot "praznik
zagotovitve prihodnosti", saj kaže, da ima knjiga še vedno zelo velik
pomen. Letos se je v Cankarjevem domu predstavljalo rekordno število
založnikov, približno 120, ki so predstavili 5000 knjižnih novosti. Osrednji slavljenec večera: Miloš Mikeln Prireditev
je minila v znamenju podelitve nagrad z raznolikih knjižnih področij.
Dobitnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik Miloš Mikeln , ki se zaradi bolezni ni udeležil prireditve. Mikeln,
sicer tudi kot literat, je pustil pomembno sled v slovenskem
založništvu. Kot direktor Cankarjeve založbe je deloval 12 let, od leta
1970 do 1982, pozneje, do nedavnega, pa je načeloval Knjižni zadrugi,
za katero je dal pobudo sredi prejšnjega desetletja. Pod Mikelnovim
vodstvom je Cankarjeva založba postala sodobna založba s povezavami v
tedaj jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Na pobudo Mikelna je
založba začela izdajati zbirko Nobelovci ter pod njegovim vodstvom
uspešno dokončala zbirko Sto romanov, z znamenitimi študijami ob
posameznih knjigah pa je generacijam pomenila študijsko gradivo o
ustvarjalcih in njihovih delih. Posebej je treba poudariti
Mikelnovo skrb za izdajanje slovenskih avtorjev. Vsako leto je - kljub
slabim razmeram za knjigo v tistih časih - izšlo vsaj deset del sodobne
slovenske literature in tu je prvič izšlo marsikatero delo, ki ni bilo
po volji takratne oblasti. Mikeln je tudi ob velikih dvomih
knjigotržcev in založnikov spodbudil ustanovitev medzaložniško zbirko Žepna knjiga , v kateri je nekaj let sodelovalo deset slovenskih založb, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Mladi ustvarjalki, ki si ju velja zapomniti: Vesna Lemaić in Tatjana Jamnik Nagrado za najboljši prvenec si je za knjigo z naslovom Popularne zgodbe prislužila Vesna Lemaić , "mojstrica groteske in intrigantnega suspenza", kot jo je opisala žirija. S
svojimi kratkimi zgodbami osveži tudi že nekoliko izpeto spogledovanje
s kičem in žanrskimi mešanicami, pri čemer ikone popularne kulture
navidez lahkotno, a v resnici še kako utemeljeno izrisujejo kompleksne
rebuse bivanjske tesnobe, je še zapisano v utemeljitvi. Nagrado za najboljšo mlado prevajalko je Tatjana Jamnik dobila za prevod romana Sežigalec trupel
češkega pisatelja Ladislava Fuksa. (Nagrado je namesto nje prevzela
urednica pri založbi Modrijan Mija Longyka). Roman je Jamnikovi
omogočil, da se spoprime s široko pahljačo raznolikih jezikovnih
slogov, od knjižnega jezika in povzdignjenega, celo afektiranega
meščanskega govora do rahlo arhaizirane, rimane, lajnaste govorice
sejmarskih prizorov in nizkopogovornih dialogov obiskovalcev zabavišča.
Vse te jezikovne plasti je prevajalka odlično in prepričljivo
prestavila v slovenščino, je ugotovila žirija. Včasih je knjigo treba soditi tudi po platnicah Na
slovesnosti so podelili tudi številne nagrade za oblikovanje in za
tiskarsko tehnično izvedbo knjige: naziv Najlepša slovenska knjiga je v
kategoriji književnost ter knjige za otroke in mladino prejela Knjiga (Cankarjeva založba) Janija Kovačiča , ki jo je oblikoval studiobotas. Posebna pohvala je šla slikanici Laž in njen ženin (založba Sanje), ki jo je ilustrirala Ana Razpotnik Donati, naslovnico pa oblikovala Sanja Janša . V kategoriji znanstvene knjige, učbeniki in stvarna literatura je bila nagrajena ekipa oblikovalcev Ilab Crossmedia za knjigo Franceta Verbinca - 366-krat slovensko: z jezikovnimi kotički skozi vse leto (Mohorjeva založba Celovec). Posebno priznanje si je prislužilo oblikovanje Ivane Kadivec za knjigo Moč vesti (Primus) Mire Delavec. V
kategoriji umetniške monografije in fotomonografije ter bibliofilske
izdaje je znova slavil studiobotas, ki je oblikoval knjigo Zakladi Slovenije Matjaža Kmecla in Joca Žnidaršiča (Cankarjeva založba). Nagrado krilati lev za najboljšo tehnično izvedbo knjige si je prislužil Ma-tisk, ki je poskrbel za knjigo Alpe, kot jih vidijo ptice (Didakta). Pri nakupu knjig varčevanje ni na mestu Osrednjo
vlogo na sejmu igra predstavitev knjižnih novosti posameznih založb,
toda že deseto leto spadajo med najbolj priljubljene dogodke tudi
Debatne kavarne. Te po mnenju idejnega vodje debat Luke Novaka prav
tako generirajo bralce, za katere se je treba v času recesije bojevati
in jih prepričati, da v primeru nakupa knjig varčevanje ni na mestu. Na
knjižnem sejmu so poskrbeli tudi za otroke.
Poleg bogate ponudbe otroških knjig so se najmlajši bralci lahko
udeležili tudi kakšne od predstav Kulturnovzgojnega programa
Cankarjevega doma. Na Založniški akademij pa so tudi tokrat predavali
založniki, znani avtorji in raziskovalci |
|
|
Arhiv novic |
|
|
|
|
|
|
| Vaš voziček je še prazen! |
|
|
|
| Če želite, da vas obveščamo, vpišite svoj e-poštni naslov. |
|
|
Libris, d.o.o. Koper
|
Prešernov trg 9
6000 Koper
|
 (05) 6278 630 |
 (05) 6274 165 |
 info@libris.si
|
|
