Novice

Predstavitev knjige Kontaktna dialektologija na območju med Alpami in Jadranom


Natanko pred enim letom smo na pobudo Suzano Todorović, učenke akademika Gorana Filipija, ob dragoceni pomoči Irene Urbič in v organizatorstvu Knjigarne Libris, priredili spominski večer, ki ga je v pesem ovil Valter Milovan, prav tako akademikov učenec iz Pule. 

Po omenjenem spominskem večeru je na pobudo Barbare Baloh in v organizatorstvu Suzane Todorović oktobra istega leta potekala tudi znanstvena konferenca na koprski Pedagoški fakulteti, ki se jo je udeležilo dvajset jezikoslovcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije in Švice.

Na spominskem večeru in po omenjeni konferenci je Suzana tudi napovedala izid knjige, in tudi tokrat je svojo obljubo tudi držala.

Akademik Goran Filipi, izjemen znanstvenik in človek, ki je svoje učence formiral z zgledom, le preminil v Puli, januarja lani.  Rodil se je 18. 1. 1954 v Zadru, osnovno šolo je obiskoval v Izoli. Leta 1979 je diplomiral iz italijanskega in angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru, leta 1985 magistriral v Dubrovniku, doktoriral pa na Filozofski fakulteti v Zagrebu leta 1991 s temo Ornitonimija Istre.

Na Oddelku za italijanistiko Filozofske fakultete v Pulju je predaval od leta 1985, od leta 1998 do upokojitve 31. 9. 2019 pa kot redni profesor. Ob pedagoškem delu (leksikologija, etimologija, zgodovina italijanskega jezika, dialektologija) je bil aktiven tudi pri drugih fakultetnih dejavnostih in bil dva mandata tudi njen dekan. V letih 1994–2000 je kot gostujoči profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval zgodovino italijanskega jezika, historično slovnico italijanskega jezika ter italijansko dialektologijo in etimologijo. V letih 2002–2012 je na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru izvajal več italijanističnih in jezikoslovno širše zasnovanih predmetov, npr. Dialektologija Slovenije in sosednjih pokrajin, Evropski jeziki v stiku. Gostoval je tudi na drugih tujih univerzitetnih središčih (Videm, Rim, Padova, Bologna, Celovec, Gradec, Dunaj). Za rednega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 2012, potem ko je bil od leta 2008 njen

dopisni član. Od leta 2019 je bil namestnik tajnika razreda za filološke znanosti in  vodja akademijinega Zavoda za jezikoslovne raziskave in akademijinega projekta Jezikoslovna geografija Hrvaške v evropskem kontekstu. Ob akad. prof. dr. Augustu Kovačcu je bil edini preučevalec istroromunskega narečja, ki se govori na dveh manjših ločenih območjih, v Žejanah in Brgudu v Čičariji in južneje na Čepiškem polju. Goran Filipi je bil pomemben soustvarjalec sodobne kroatistike, romanistike in slovenistike. Bil je mentor več podiplomskim – doktorskim študentom, formiral in do zadnjega je aktivno sodeloval tudi s koprsko dialektologinjo dr. Suzano Todorović.