Iz naše založbe

Založba Libris je v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico iz Sežane izdala zbornik ob šestedeseti obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Zbornik zajema prispevke različnih avtorjev, ki osvetljujejo zgodovinsko obdobje in pomen priključitve, govore ob osrednji proslavi v Sežani leta 2007, pričevanja domačinov o zavezniški upravi na tem območju ter bogato slikovno gradivo iz razstave namenjene obletnici v Kosovelovi knjižnici. Uvodni misli dr. Stanislava Renčlja sledijo prispevki dr. Branka Marušiča, ki osvetli zgodovinsko dogajanje na tem ozemlju vse od 16. stoletja dalje, dr. Damijana Guština o osvoboditvi Primorske leta 1945, dr. Cvetka Vidmarja o zavezniški vojaški upravi Julijske krajine, poglavji namenjeni življenju v Štanjelu (Olga Abram) ter šolstvu (Lucija Prihavec) v času zavezniške uprave in prispevek dr. Gorazda Bajca o premični meji Julijske krajine. Navedena zgodovinska dejstva nam približajo pričevanja domačinov, prek katerih nam nedavna zgodovina oživi pred očmi. Prispevke in pričevanja dopolnjujejo slike z razstave, ki so si jo številni obiskovalci ogledali leta 2007 v Sežani.

RAZPRODANO

Nova knjižna zbirka zajema folklorne obrazce iz Slovenske Istre od vrhov Čičkararije na severu, do sečoveljskih solin in Piranskega zaliva na jugu; od Rižane in koprskega zaliva na vzhodu, do pregarske planote in Dragonje na zahodu. V njej so zbrani reki, rekla, primerjalna rekla, pozdravi, uganke, zagovori, uroki, kletvice, zakletve, prisege, molitvice, blagoslovi, vraže, sanje, obredna besedila, voščila, zbadljivke in otroška slovstvena folklora.

Črne češnje je nova pesniška zbirka izpod peresa novinarja in dolgoletnega sodelavca Radia Koper Miloša Ivančiča, ki je izšla pri založbi Libris. Miloš Ivančič zase pravi, da je Koprčan, rojen v Trstu, po rodu pa iz Osapske doline. Pesmi je začel pisati že v rani mladosti in jih objavljal v šolskih glasilih, tako v osnovni kot v srednji šoli. Končal je študij novinarstva in bil zaposlen na Radiu Koper, sprva kot novinar, kasneje pa tudi kot odgovorni urednik programa v slovenskem jeziku. Objavil je knjigo o kulturnem društvu Domovina Osp, o grozotah druge svetovne vojne piše v knjigi Peruti tržaškega aborigina, o zgodovini Radia Koper pa v knjigi Radio kot Radio Koper. Pesmi pa so njegova strast in nekaj jih je objavljenih tudi na spletni strani: http://issuu.com/milos-ivancic.

RAZPRODANO

Pisatelj Marjan Tomšič je Istro popeljal v pripovedništvo. Kot je v spremni besedi zapisal pesnik Tone Pavček, "se je zagledal v skrivnosti Istre, zemlje, ljudi in njihove ne manj magične govorice. Iz te in take zamaknjenosti, ki je znala videti in slišati glas ljudi in starih pripovedi, se začenja nit bajanja, spletena s fabulativno spretnostjo v mrežo razkošnih in barvnih zgodb, istrskih pravljic. Vse je v teh pravljicah izmišljeno in vse je resnično."

Gospa Maja je zgodba o Maji Gruden in Simonu  Knezu v njunih srednjih letih. Maja je etnologinja, vdova s  hčerko srednješolko, Simon je strojni inženir in živi sam na svojem domu v goratem Liškem predelu nad Kanalom. Oba sta zaznamovana s težkimi življenjskimi izkušnjami, a ju usoda dobrohotno poveže. Pripoved vključuje veliko etnoloških  sekvenc in trditev, veliko narečne izreke, dotika se določenih aktualnih vprašanj, predvsem pa  vprašanj o človeških medsebojnih odnosih.

Gospodična Slovnica pristopa k tehnični in tako z vseh strani osovraženi plati jezika, k slovnici, na popolnoma svež in nov, predvsem pa duhovit način. Knjiga je namenjena v prvi vrsti otrokom, toda z njimi lahko slovnične osnove ponovijo tudi odrasli, ki si želijo osvežitve pojmov kot so besedne vrste, stavek in poved, ločila ali naglasna znamenja. Svojo ljubezen do sicer pregovorno dolgočasne slovenske slovnice kažeta avtorici v izredno igrivem in iskrivem prikazovanju jezikovnih zakonitosti. Tema vsakega poglavja je jasno razložena, razlaga pa je opremljena z domiselnimi in iskrivimi verzi in rimami, s pomočjo katerih si bodo bralci igraje zapomnili slovnične pojme, namreč - kar pri pouku zveni resno in zahtevno, Gospodična slovnica predstavi skozi igro, s katero se zelo dobro ujemajo in dopolnjujejo barvite ilustracije Irene Romih. Knjigo sklene spremna beseda dr. Vesne Mikolič.

Avtorica Kamenčkov, zbirke otroškega ljudskega izročila s Krasa, Brkinov in Vipavskega, je iz ljudskega spomina izluščila drobne bisere ljudskega izročila in jih z zapisom rešila pozabe. Knjiga v prvem delu nosi naslov Pesmice, predstavljene so igrice, pravce in različna otroška ritmična besedila, na primer izštevanke, zbadljivke, poštevanke in podobno. Sledijo opisi dogodkov iz otroškega in pastirskega življenja ter raznih iger, posebej bogate pa so tiste s kamenčki. Avtorica je uvrstila tudi dvojezična italijansko-slovenska ali celo samo italijanska besedila. Drugi in tretji del sta namenjena v pomoč vodjem folklornih skupin, knjigo pa zaokrožuje opisna in slikovna predstavitev otroških oblačil v začetku 20. stoletja. Sledi slovarček narečnih besed, ki bralcu olajša razumevanje sicer ohranjene podobe izvirne govorice. Knjiga, ki je opremljena z mnogimi fotografijami, risbami, skicami in notnimi zapisi, je neprecenljiv zgodovinski dokument ter koristen pripomoček vodjem folklornih skupin pri njihovem delu.

Knjiga o Notranjskih kuhinji indrugih rečeh je kulinarično popotovanje, ki nam skozi jedi odkriva naravno inkulturno dediščino tega dela Slovenije. Ob prebiranju knjige se nam Notranjskapokaže v drugačni, polnejš luči; dežela Martina Krpana, votlikavega podzemljain mnogih drugih kraških pojavov, mogočnih snežniških gozdov, furmanov inbloških smučarjev  se kaže in dokazujekot idealen prostor za razvoj turizma, ki lahko ob bogati in vrhunskikulinarični dediščini najde pravi prostor doma in po svetu. Vendar branjeknjige ni le srečanje z dediiščno, temveč je tudi obveza, da ohranjamo in predajamotradicijo  našim zanamcem.

Knjiga je izšla v treh jezikih – slovenskem, italijanskem (Capodistria – La cittá e il suo patrimonio) in angleškem (Koper – Town and its heritage). Besedilo je delo priznanega zgodovinarja dr. Salvatorja Žitka, s fotografijami pa jo je opremil Andrej Medica. Knjiga predstavlja največje slovensko obalno mesto in njegovo bližnjo okolico v svojem zgodovinskem razvoju, umetnostno-zgodovinski podobi, bralcu predstavi naravno-geografske značilnosti območja ter posebno pozornost posveti arhitekturnim in drugim zanimivostim iz preteklosti, ki bogatijo današnje razglede Kopra. Obogatena je s številnimi barvnimi fotografijami in obilico dokumentarnega gradiva in je namenjena tako domačinom kot obiskovalcem. Je priročna in jo lahko uporabljamo kot vodnik po znamenitostih Kopra, saj s priloženim zemljevidom in napotki nudi obiskovalcem možnost dveh različnih obhodov po mestu.

Angleški prevod knjige "Koper: mestne znamenitosti". Besedilo je delo priznanega zgodovinarja dr. Salvatorja Žitka, s fotografijami pa jo je opremil Andrej Medica. Knjiga predstavlja največje slovensko obalno mesto in njegovo bližnjo okolico v svojem zgodovinskem razvoju, umetnostno-zgodovinski podobi, bralcu predstavi naravno-geografske značilnosti območja ter posebno pozornost posveti arhitekturnim in drugim zanimivostim iz preteklosti, ki bogatijo današnje razglede Kopra. Obogatena je s številnimi barvnimi fotografijami in obilico dokumentarnega gradiva in je namenjena tako domačinom kot obiskovalcem. Je priročna in jo lahko uporabljamo kot vodnik po znamenitostih Kopra, saj s priloženim zemljevidom in napotki nudi obiskovalcem možnost dveh različnih obhodov po mestu.

S knjigo Kras, kamen in življenje je avtor pričaral Kras v vsej svoji lepoti. Govori o življenju in kamnu, ki je na Krasu dominanten. Kamen je sestavni del vsakega Kraševca, lahko pa postane tudi del vsakega, ki mi je Kras blizu ali si ga želi spoznati. Knjiga je bogato opremljena s številnimi fotografijami in skicami kamnoseških izdelkov. Preko kamna se bralec srečuje z dediščino Krasa. Kamen je pomenil preživetje, saj so si z delom v kamnolomih služili vsakdanji kruh; je sinonim za arhitekturo Krasa oziroma kraške vasi, pomeni shrambo za teran in pršut, material za kiparske umetnine- kamen je naravno bogastvo Krasa in zagotovo vrednota,, katero je treba negovati in ohranjati, kamen pa bo zato odslikoval vse nas.

Knjiga predstavlja in ponuja bogat vir informacij tudi za tiste, ki se ukvarjajo z obnovo arhitekturne dediščine Krasa. Delo je bogato opremljeno s številnimi barvnimi fotografijami in razlagalnimi načrti arhitekture kraških domačij ter slovarjem narečnih besed. Namenjena je torej vsem, ki imajo radi Kras in njegovo kulturno dediščino, kakor tudi vsem tistim, ki ne ostajajo ravnodušni do posebnostih na slovenskih tleh. Avtorja dr. Stanislav Renčelj in dr. Ljubo Lah sta izjemna in pronicljiva raziskovalca arhitekturne dediščine Krasa. Z združitvijo izkušenj in znanj sta celovito predstavila posebnosti kraške arhitekture in njegove značilnosti poselitve od nekoč do danes. Avtorja opozarjata da arhitekturo Krasa odlikuje izjemnost in domiselnost, ki danes v marsičem prekaša sodobne stvaritve. In ravno ta izjemnost je lahko drzen izziv in vzpodbuda za nove ustvarjalne dosežke.

Knjiga Kraški toponimi evidentira in obravnava krajevna imena Komenskega in Sežanskega krasa ter območja Vrhov, ki ležijo na področju sedanjih občin Komen in Sežana. Imena na sploh so stari zgodovinski spomeniki, so bogati dokumenti o pokrajini in času, v katerem so nastala. Študija o toponimih je razdeljena na več poglavij, ki govorijo o različnih vplivih na nastanek posameznih krajevnih poimenovanj. Tako med izredno močne vplive sodijo na primer zemeljsko površje, vpliv kamenin in voda, mnogo toponimov je povzetih po rastlinskem in živalskem svetu. Avtor poudarja pomembnost krajevnih imen, ki pa so v Sloveniji nezadostno zbrana in tudi zelo ogrožena. Zato sta sistematični zbor in razlaga kraških toponimov toliko bolj dragocena in nepogrešljiva zgodovinska dokumenta ter obenem vir in vzpodbuda za nadaljnja raziskovanja. Knjiga je opremljena s skicami in podatkovnimi tabelami, slikami ter seznamom imen po katastrskih občinah.

Pri založbi Libris je izšla tudi najnovejša zbirka poezij Alberte Ostan MED BRINI, POD BORI. Albera Ostan se je rodila v vasici Nasirec na Tržaškem Krasu. Po končanem učiteljišču se je zaposlila kot učiteljica, pozneje je dokončala študij pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je delala na Goriškem, potem v Kopru, v zadnjih letih tudi na odgovornih mestih v šolstvu. V sebi je zmeraj ostala otrok Krasa. Ves čas je živela z literaturo. Ko je odložila delovna bremena, je na tiho snovala pesmi, pilila svoj izraz. Velik del njenih pesmi poje o Krasu, saj ji je neizbrisno ostalo v spominu, kako je kot otrok z veseljem hodila pozimi v šolo mimo zametov med brini, poleti pa sanjarila pod bori s pogledom, zazrtim v Tržaški zaliv pod seboj. V njenih impresijah je jezik preprost, speven in kot je v naravi kraškega človeka, skrčen na minimum. Pesmi so večinoma kratke, nekatere kar podobne »haiuku«. So izrazi trenutka, kot utrinki na večernem nebu, ob katerih pa vztrepeta vse nebo, ki ga bosi v sebi vsak od nas.

Otroška knjižica, napisana v petih jezikih, ob slovenščini in italijanščini še v angleščini, nemščini in francoščini. Gre za protivojno sporočilo, napisano v imenu otrok za odrasle vsega sveta.

Avtorica je odgrnila nekaj zaves preteklosti, razkrila nekaj skrivnosti, se zavrtala v stare listine, brala in spraševala – in se postopoma z vztrajnim in logičnim približevanjem dokopala do let, v katerih so se rojevale in rodile Juršče. In Juršče bodo poslej za trohico manj skrivnostne, a nič manj samosvoje, kot so bile vse doslej. Jurščani pa upravičeno vse bolj ponosni, saj so s to knjigo dobili v roke rojstni list svoje vasi, kakršnega nima še noben drug kraj na Zgornji Pivki.