Priporočamo

Dvodelni ugankarski slovar, ki je izšel pri založbi Libris je smiselno razdeljen na dva dela in vsebuje kar 12.400 gesel: v prvem so po abecednem vrstnem redu razporejena besedna gesla z razlago, drugi del pa vsebuje opise gesel po abecedi.  Knjiga je vezana v trde platnice in ima 343 strani.

Avtor ugankarskega slovarja je Koprčan Šime Sučić, tudi sam strasten ugankar, reševalec in sestavljalec križank in drugih ugank, sicer človek z veliko znanja, prijaznosti in topline. Slovar je njegovo življenjsko delo, saj je nastajalo vztrajno in natančno kar trideset let. Je smiselno razporejen v dva dela, pregleden in uporaben.

Sam avtor je v predgovoru zapisal: »Nastal je torej nov dvosmerni ugankarski slovar, estetsko in funkcionalno sprejemljiv za opravljanje svojega poslanstva. Kot avtor si posebej želim in pričakujem, da bo na trgu lepo sprejet in da bo ugankarjem – reševalcem križank nepogrešljiv vedno in ob vsaki priložnosti.« 

Roman Vzporedna ulica spada v serijo romanov kolumbijskega pisatelja Fernanda Valleja, ki imajo avtobiografski pečat. Ta je očiten, čeprav avtor to zanika. Dogajanje romana je postavljeno v Barcelono, kjer se ostareli pisatelj udeležuje velikega knjižnega sejma, na katerem je njegova domovina Kolumbija častna gostja.

Osupljiva zgodba o zadnjih dneh kolumbijskega pisatelja, ki se prebija skozi labirint svojega spomina, medtem ko se sprehaja po barcelonskih ulicah, je pravzaprav izjemno nenavaden roman. Protagonistovo omotično razmišljanje, ko pod vplivom alkohola, nespečnosti in lastnega kapricioznega značaja prehaja med časi in kraji, razgrinja pisano paleto toposov: neznosna vročina katalonskega mesta, ulice njegove mladosti, spomine na pretresljive dogodke kolumbijske preteklosti, reke, po katerih so plavala trupla, vila Santa Anita blizu Medellína, blažen paradiž otroštva. V tem romanu je avtorju iz vajeti popolnoma ušel poguben sarkazem, pri čemer je prešel iz emocij v cinizem, iz parodije v žalitev in iz psovanja v nežnost ter ustvaril mojstrsko tožbo nad propadom tega sveta.

Nekje je mesto, v katerem skupnost pomeni vse. Srce te skupnosti so Medvedi, mestni hokejski klub, ki vse svoje upe polaga v mladinsko ekipo. In srce te ekipe je njen najboljši igralec Kevin. Bliža se finale državnega prvenstva, ki bo odločil o usodi mladih fantov, kluba, in vseh prebivalcev. A velike sanje malega mesta se čez noč razblinijo, in ko skrivnosti te noči pridejo na dan, se zgodba, ki se začne kot pravljica, sprevrže v tragedijo.

Švedskemu pisatelju Fredriku Backmanu so romani Mož z imenom Ove, Babica vas pozdravlja in se opravičuje in Tu je bila Britt-Marie prinesli mednarodno slavo. Zdaj je med nami z novo knjigo, ki so jo kritiki in bralci proglasili za njegovo najbolj zrelo delo doslej.

Kri bo maščevana s krvjo. Velika Shakespearova klasika v priredbi pisca najboljših kriminalk na svetu, Jo Nesba!

ON JE NAJBOLJŠI POLICIST, KAR JIH IMAJO.
Ko se racija med preprodajalci droge sprevrže v krvav pokol, mora inšpektor Macbeth s svojo ekipo počistiti razdejanje.

JE TUDI NEKDANJI ODVISNIK Z BURNO PRETEKLOSTJO.
Njegov uspeh je nagrajen in na lepem ima vse: moč, denar, spoštovanje.

A MOŠKI, KOT JE ON, NIKOLI NE PRIDE NA VRH.
Macbeth, ki ga preganjajo prividi in paranoje, se začne sesuvati. Prepričan je, da ne bo dobil tistega, kar mu po pravici pripada.

RAZEN ČE NE BO UBIJAL.

Nabor esejev Emme Goldman je prvi prevod njenih besedil v slovenščino. Delno so zajeti  iz njenega najbolj poznanega dela Anarchism and Other Essays, delno pa iz njenih politično aktivističnih objav. Odločitev za izbor njenih besedil, v katerih se posveča vprašanju emancipacije žensk, izhaja predvsem iz ugotovitve, da se kljub temu, da je od datuma objave esejev pred skoraj sto leti, ni spremenilo kaj dosti. Besedila Emme Goldman odlikuje poljudna, a faktično točna sinteza družbenih razmer kot kritika družbene hipokrizije. Njen slog je eleganten, jedrnat in duhovit, spretno zna naslavljati svoje občinstvo.

Emma Goldman je bila znana po svojem političenm aktivizmu, pisanju in govorih. Pomembno je prispevala k razvoju anarhistične politične filozofije v Severni Ameriki in Evropi v prvi polovici 20. stoletja.

Urednici obsežne monografije Šavrinka Ingrid Celestina in Suzana Todorović sta k osvetlitvi te pomembne in veličastne figure povabili poznavalce, raziskovalce in ljubitelje istrske kulture, ki so vlogo Šavrinke prikazali z različnih zornih kotov. V knjigi so tako združeni pogledi pisatelja, zgodovinarja, geografinje, etnologinj, poznavalke pomorstva, poznavalke preteklega življenja v Istri, umetnostne zgodovinarke, dialektologinje, poznavalke istrske književnosti, poznavalke istrske noše, nutricionistke, istrskega glasbenika, gledališke igralke in ljubitelja istrske narečne besede. Knjiga, ki jo sestavlja 14 samostojnih prispevkov, je poklon pótovkam, izjemnim istrskim ženskam. Vsebuje več kot 200 fotografij in dokumentov.

Ta knjiga je namenjena življenjski praksi, saj nam je teorija večinoma jasna, piše avtor v Uvodu. Večinoma vemo, kaj bi morali storiti, ne vemo pa, kako to storiti! Vemo, na primer, da bi morali priznati napake, vendar to storimo le redko. Vemo, da bi morali ljubiti sebe, ne vemo pa, kako to uresničiti. Vemo, da bi morali čutiti hvaležnost ali odpustiti, ne vemo pa, kako. Vemo, da bi bilo modro priznati različne napake, vendar nam ego tega ne dovoli. Mene pa zanima prav to – odgovoriti na vprašanje, kako. Kako zdravo ljubiti sebe, odpustiti, biti prisoten v zdajšnjem trenutku, doseči mir s starši, sprejeti spremembo ... kako, kako, kako ...

 Zgodba o Ivanu Cankarju, enemu najpomembnejših slovenskih pisateljev, ki bo nekaj značilnosti iz njegovega življenja približala najmlajšim bralcem.

 "Pričakovati od ustvarjalnega človeka, da bo prenehal ustvarjati, je enako, kot bi od delovnega človeka pričakovali, da bo prenehal delati."

Mojiceja Podgoršek.

V svoji sedmi narečjeslovni monografiji Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem Bertoki, Puče, Sv. Anton, dialektologinja Suzana Todorović obravnava tri narečne govore na Koprskem in z njimi prikazuje jezikovno raznovrstnost v tem delu Istre. Narečna podoba Koprskega je namreč veliko bolj pestra kot (narečni) podobi Izolskega in Piranskega; medtem ko na teh dveh območjih domačini govorijo le šavrinsko podnarečje slovenskega istrskega narečja in eno od dveh različic istrskobeneškega narečja, na Koprskem obstajajo rižanski in šavrinski govori slovenskega narečja in obe različici istrobeneščine.

Jezikovno kompleksnost tega sicer zelo majhnega, a jezikovno bogatega dela Istre avtorica predstavlja s podatki, ki jih je pridobila z narečjeslovnimi raziskavami v Bertokih, na Pučah in v Svetem Antonu. Med Bertoṡani italijanskega porekla je proučevala istrskobeneški, med Pyčarje šavrinski med Antuənce parižanski govor. V raziskavi je sodelovalo enaindvajset narečnih govorcev.

Narečno raznovrstnost Koprskega je avtorica osvetlila z zgodovinskimi dejstvi, narečnim izrazjem, besedili, pesmimi, pregovori ter z dognanji, ki jih je predstavila v svojih prejšnjih šestih knjigah. Opise stanj narečij v treh obravnavanih krajih je dopolnila z dragocenimi zapisi v domačem jeziku.