Priporočamo

Knjiga Lovim pomladni veter obeležuje dvojni jubilej velikega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača (1910–1980), saj mineva 110 let od njegovega rojstva in 40 let od njegove smrti. Prinaša izbor 33 novel, ki jih je Kosmač v treh desetletjih, od zgodnjih tridesetih do konca petdesetih let 20. stoletja, objavil le v časopisih in revijah. Neprecenljivo je pisateljevo pričevanje iz prve roke: o tigrovskem uporu, fašističnih ječah, begunskih letih po Sloveniji in Evropi, partizanskem boju … Knjiga, ki sta jo sestavila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej, se bere kot avtobiografija trdoživega in živega naroda. Za Kosmača je bilo pisanje v slovenščini dejanje upora. Nad žuborečo reko njegovih besed še zmeraj veje pomladni veter upanja.

Avtorja knjige Suzana Todorović in Marino Kranjac na 387 straneh nanizata zgodbe, note, običaje, izvirno besedišče pa si lahko razložimo tudi v slovarju. Avtorja sta orala ledino, recenzenta v knjigi celo zapišeta, da je njuno delo pionirsko, saj je to prva monografska objava terenskih raziskav te tematike na tem območju. Ta zgodba ima predzgodbo, leta 1949 je na tem območju sicer potekala terenska raziskava, a gradivo ni bilo nikoli objavljeno, zdaj pa je v monografiji z novimi podatki nadgrajeno, nekatere pesmi pa so tudi korigirane.

Poseben pomen monografije je tudi v tem, da lahko služi kot model obravnave ustnega, glasbenega in plesnega izročila, zlasti na področju stika več jezikov in kultur in ima zato mednarodni pomen. Bogatijo jo tudi številne fotografije. (Nataša Benčič, RA Koper)

Slovenska Istra I je prva od dveh knjig, ki v prispevkih uglednih avtorjev in s pomočjo dragocenega slikovnega gradiva osvetljuje naravoslovne vidike tega prostora.

Dolgo pričakovana knjiga je prva, ki prinaša celostni prikaz nastanka in razvoja partizanskega gibanja na tleh Kraljevine Jugoslavije. Avtor v njej temeljito osvetli razmerja znotraj partizanske organizacije in druge nacionalistične vojaške formacije, pojasni pa tudi razmerja med partizani in zavezniki v protihitlerijanski koaliciji.

Drzen in svež prvenec Goroslava Vukšića - Goga z naslovom Norci pomorci je potopis odraščanja na morju. Govori o »ljudeh, ki so dovolj nori, da plujejo. To počnejo leta, desetletja, mnogi do svojega konca. Ker sem mladost tudi sam preživel na čezoceankah s to posebno človeško vrsto, je po moje prav, da sem napisal resnico o teh možeh,« je povedal avtor, ki je že celo življenje povezan s pomorskim življenjem.

Delo dialektologinje Suzane Todorovič. V tem preglednem jezikovnem atlasu je zbranih prvih 569 gesel, razdeljenih po pomenskih tematskih sklopih: vremenske razmere, geomorfologija, običaji in institucije, telo ter bolezni.

»NAROD NAŠ DOKAZE HRANI« je naslov knjige Antona Mihca - Toneta iz Kubeda v slovenski Istri, učitelja, narodnega buditelja, kulturnega delavca in publicista. V njej so zbrani zapisi, objavljeni v letih 1945−1955 v Primorskem dnevniku in Slovenskem Jadranu. Uredila jo je Tanja Jakomin Kocjančič, ki je tudi avtorica obsežne spremne besede.

Knjiga KUBEJSKI je vodič skozi življenje in delo Alojza Kocjančiča, prireditve in publikacije, ki jih je navdihnilo njegovo delovanje. Lično oblikovana knjiga vsebuje številne fotografije in dokumentarno gradivo.

Drugi ponatis pesniške zbirke Alojza Kocjančiča Šavrinske pesmi, ki je izšla leta 1962 in je posvečena Istri in njenim ljudem. Pesmi iz te zbirke opevajo lepoto slovenske Istre in njenih čudovitih vasi, značaje Šavrinov in Šavrink, njihovo trpljenje in hkrati vero v življenje, nekatere pesmi pa imajo tudi versko vsebino. Je opremljena z ilustracijami Jožeta Pohlena in s spremnim besedilom Toneta Pavčka.

Zapisi dogodivščin z desetletnega plutja prekaljenega pomorščaka Bruna Lisjaka Volpija po vseh oceanih sveta nam ponujajo prizore različnih dogodkov v nevihtah, srečanja z nenavadnimi ljudmi, dotikajo se težkega življenja na takratnih parnikih, obravnavajo zgodovino in običaje tujih narodov, življenjske probleme, pa tudi spolnost.

V le enem poletju avtor vzdolž nevidne meje obpluje vso vzhodno jadransko obalo in večino otokov, obišče prijatelje in pridobi nove znance, opazuje naravo ter kljubuje njeni neizmerni sili. V triinpetdesetih dneh neprekinjene plovbe, valov in viharjev, orkanske burje in brezvetrja, vročine in mraza v poletnih nočeh, ko burin in mornik brijeta za ušesi, se zgodi več, kot povprečen človek doživi v vsej svoji tuzemski dobi.

Zgodbe le enega poletja so nastajale sproti in so zapisane tako, kot so tekli dnevi pod jadri.