10 naj

Urednici obsežne monografije Šavrinka Ingrid Celestina in Suzana Todorović sta k osvetlitvi te pomembne in veličastne figure povabili poznavalce, raziskovalce in ljubitelje istrske kulture, ki so vlogo Šavrinke prikazali z različnih zornih kotov. V knjigi so tako združeni pogledi pisatelja, zgodovinarja, geografinje, etnologinj, poznavalke pomorstva, poznavalke preteklega življenja v Istri, umetnostne zgodovinarke, dialektologinje, poznavalke istrske književnosti, poznavalke istrske noše, nutricionistke, istrskega glasbenika, gledališke igralke in ljubitelja istrske narečne besede. Knjiga, ki jo sestavlja 14 samostojnih prispevkov, je poklon pótovkam, izjemnim istrskim ženskam. Vsebuje več kot 200 fotografij in dokumentov.

Glasovi Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca, združeni v sodobni pesniški mit — zbirko, ki se je med ljubitelji poezije, dobesedno rečeno, povsem udomačila. Postala je verjetno najbolj znana pesniška zbirka povojnega časa, ki jo poznajo (in cenijo) celo tisti, ki po poeziji redko posežejo. Doživela je mnogo ponatisov, njena priljubljenost pa ni nič manjša kot ob izidu leta 1953. (emka.si)

Tone Pavček (1928–2011) je eden najbolj priljubljenih slovenskih pesnikov med bralci vseh generacij. Nekatere njegove pesmi so že ponarodele, njegove knjige pa se prodajajo v nakladah, ki so za poezijo fenomen tudi na svetovni ravni. Delo s preprostim naslovom Ena sama beseda na enem mestu prinaša vse njegove pesmi za odrasle v lično izdelani knjigi, vse od prve pesniške zbirke Pesmi štirih, ki jo je leta 1953 napisal skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem. Če so se takrat skupaj uveljavili kot predstavniki novoromantično usmerjenega intimističnega pesništva, pri čemer je bila Pavčkova lirika vitalistična, pesnik pa v razmerju do narave idiličen in harmoničen, je svoj vrh dosegel z refleksivno poezijo, ki obravnava tematiko smrti in življenja z vidika posameznika in skupnosti. Ker je bil Tone Pavček od leta 1972 do upokojitve med drugim glavni urednik Cankarjeve založbe, pričujoča knjiga ne bo le poklon njegovim zvestim bralcem, temveč tudi hvaležna dolžnost njegove založbe.

Ena sama beseda prinaša v eni knjigi vse Pavčkove pesmi za odrasle, iz zbirk: Pesmi štirih (1953), Sanje živijo dalje (1958), Ujeti ocean (1964), Zapisi (1972), Poganske hvalnice (1976), Dediščina (1983), Goličava (1988), Temna zarja (1996), Upočasnitve (1998), Starožitja (2004), Darovi (2005), Ujedanke (2006), Same pesmi o ljubezni (2008), Angeli (2012), Domu in rodu (2015), ter nove pesmi iz antologijskih zbirk Pesmi (1978) in Dolenjske bližine (1998).

Knjiga je izšla v treh jezikih – slovenskem, italijanskem (Capodistria – La cittá e il suo patrimonio) in angleškem (Koper – Town and its heritage). Besedilo je delo priznanega zgodovinarja dr. Salvatorja Žitka, s fotografijami pa jo je opremil Andrej Medica. Knjiga predstavlja največje slovensko obalno mesto in njegovo bližnjo okolico v svojem zgodovinskem razvoju, umetnostno-zgodovinski podobi, bralcu predstavi naravno-geografske značilnosti območja ter posebno pozornost posveti arhitekturnim in drugim zanimivostim iz preteklosti, ki bogatijo današnje razglede Kopra. Obogatena je s številnimi barvnimi fotografijami in obilico dokumentarnega gradiva in je namenjena tako domačinom kot obiskovalcem. Je priročna in jo lahko uporabljamo kot vodnik po znamenitostih Kopra, saj s priloženim zemljevidom in napotki nudi obiskovalcem možnost dveh različnih obhodov po mestu.

Belo se pere na devetdeset je pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

Zvezdica Zaspanka - nova neskrajšana izdaja na povečanem formatu!

Zvezdica Zaspanka je prva slovenska radijska igra za otroke. Napisal jo je Frane Milčinski - Ježek in zanjo leta 1952 prejel Levstikovo nagrado. Zvezdica Zaspanka je med najbolj priljubljenimi otroškimi liki in pravljicami pri nas.

Zvezdica Zaspanka je spet zaspala in ni pravočasno prišla na nebo. Zato se na Zemlji pričnejo dogajati čudne stvari. Boter Mesec se razhudi in jo za kazen pošlje na Zemljo. Tam pa je strašni razbojnik Ceferin, ki ima kamen namesto srca ...

Moj literarni otrok Zvezdica Zaspanka je naredil to, kar naredi toliko in toliko otrok, ko malo dorastejo: ušla mi je z doma. Igrali so jo po vseh jugoslovanskih lutkovnih gledališčih, pa še v Rusiji, kjer je bila objavljena tudi v almanahu najboljših lutkovnih iger, potem na Poljskem, v Nemčiji, na Češkem, v Švici, v Trstu, pa v Čilu in Kanadi. Upam, da ta moja Zaspanka na poti po širnem svetu daje otrokom, kamor že pride, dovolj veselja, saj imam vse otroke tega sveta rad, kot bi bili moji.
-Frane Milčinski - Ježek

Tako kot velja za vse Guinnessove rekorde – med približno 45.000 prijavljenimi vlogami podelijo ta laskavi naziv zgolj pet odstotkom rekorderjev – velja tokrat tudi za sámo legendarno knjigo zbranih rekordov. Najnovejša izdaja v slovenščini je še lepša in še bogatejša z informacijami kot kdajkoli poprej. V njej boste poleg že običajnih poglavij našli tudi obširno poglavje s superjunaki, tako tistimi, ki jih poznamo iz filmov, stripov in risank, kot onimi, ki živijo resnično življenje in so s svojimi osupljivimi rekordi pristali v tej knjigi. Ta gre vidno v korak s časom, saj zaznamuje vsa mogoča aktualna dogajanja okrog nas. Tako so tokrat v Guinnessovi knjigi rekordov namenili pozornost denimo tudi priljubljenim piktogramom – emojijem. Tisti v obliki srčka so menda še posebej priljubljeni v Franciji, saj jih pregovorno romantični Francozi pošiljajo štirikrat pogosteje kot drugi narodi. V knjigi rekordov boste med drugim izvedeli tudi, da je najdlje vladajoča kraljica britanska mati Elizabeta, ki letos praznuje 65 let neprekinjenega vladanja, da za najbolj razširjen jezik na svetu velja kitajščina, ki jo v 35 državah govori 1,302 milijarde ljudi, ter da obstaja kar 43 trilijonov načinov, kako pomešati legendarno Rubikovo kocko. Želite izvedeti še zanimivosti o največjih, najmanjših, najstarejših, najtežjih in podobnih »naj« stvareh? Odprite knjigo na straneh s tovrstnimi plakati, kjer je vse nazorno prikazano. Za piko na i, v slogu naše revije, pa še zanimivost iz knjižnega sveta: na prvem mestu avtorjev otroških knjig z najvišjim letnim zaslužkom še ved no ostaja Jeff Kinney, avtor serije Dnevnik nabritega mulca, pisanje za odrasle pa se v tem hipu (še vedno) najbolj splača slovitemu pis cu kriminalk Jamesu Pattersonu.

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 137

Dvodelni ugankarski slovar, ki je izšel pri založbi Libris je smiselno razdeljen na dva dela in vsebuje kar 12.400 gesel: v prvem so po abecednem vrstnem redu razporejena besedna gesla z razlago, drugi del pa vsebuje opise gesel po abecedi.  Knjiga je vezana v trde platnice in ima 343 strani.

Avtor ugankarskega slovarja je Koprčan Šime Sučić, tudi sam strasten ugankar, reševalec in sestavljalec križank in drugih ugank, sicer človek z veliko znanja, prijaznosti in topline. Slovar je njegovo življenjsko delo, saj je nastajalo vztrajno in natančno kar trideset let. Je smiselno razporejen v dva dela, pregleden in uporaben.

Sam avtor je v predgovoru zapisal: »Nastal je torej nov dvosmerni ugankarski slovar, estetsko in funkcionalno sprejemljiv za opravljanje svojega poslanstva. Kot avtor si posebej želim in pričakujem, da bo na trgu lepo sprejet in da bo ugankarjem – reševalcem križank nepogrešljiv vedno in ob vsaki priložnosti.« 

Pričujoča knjiga pripoveduje o epohalnosti prevrata, ki se je zgodil po drugi svetovni vojni. Prepleta se s čustvi in življenjskimi zgodbami istrskih ljudi, kot jih je avtorica spoznala med poročevalskim delom iz one B Svobodnega tržaškega ozemlja. Fikcija se izmenjuje z zgodovinskimi procesi, spomin z literarnim ustvarjanjem – vse zato, da postavlja v ospredje agrarno reformo, ki se je je do zdaj spominjala le turobna koprska uličica.

Dr. Borut Klabjan