Knjigarna Libris vabi na  spominski večer »Goran Filipi – akademik in pesnik«

Spoštovani,

začenjamo z nizom prireditev na Prešernovem trgu v Kopru, ki smo jih poimenovali Svet v vodnjaku besed. V poletnih mesecih vas bomo na trgu razvajali z zanimivimi kulturnimi dogodki, s katerimi skušamo obuditi tudi ta del starega mestnega jedra.

Dogodki, ki jih to poletje načrtujemo v Librisu bodo res zanimivi in številni. Tako tisti na trgu, kot tudi naši tradicionalni narečni dogodki na podeželju. Novost pa bodo tudi dogodki z literarnimi nagrajenci v Hiši kulture v Sv. Antonu. Zato spremljajte naše objave na družbenih omrežjih, v medijih in vabila.

Prvi dogodek v nizu poletnih prireditev Svet v vodnjaku besed bo v sredo, 2. junija 2021, ob 18. uri, na Prešernovem trgu v Kopru, ko se bomo  spomnili na Gorana Filipija (1954-2021), ki je preminil letošnjega januarja. O izjemnem znanstveniku in ustvarjalcu bosta spregovorila njegova učenca, dialektologinja dr. Suzana Todorovič in filolog dr. Valter Milovan, ter kulturna posrednica Irena Urbič.

Ingrid Celestina (Knjigarna Libris): “Filipi je bil izjemen, mednarodno priznan strokovnjak, ki je utrdil temelje slovenske, hrvaške in italijanske dialektologije. S sogovorniki se bomo sprehodili po poti tlakovani z istrsko besedo in mu tako izkazali čast, ki si jo nedvomno zasluži.”

Goran Filipi se je rodil 18. 1. 1954 v Zadru, osnovno šolo je obiskoval v Izoli, srednjo pa v Kopru. Leta 1979 je diplomiral iz italijanskega in angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru, leta 1985 magistriral v Dubrovniku, doktoriral pa na Filozofski fakulteti v Zagrebu leta 1991 s temo Ornitonimija Istre.

 Na Oddelku za italijanistiko Filozofske fakultete v Pulju je predaval od leta 1985, od leta 1998 do upokojitve 31. 9. 2019 kot redni profesor. Ob pedagoškem delu (leksikologija, etimologija, zgodovina italijanskega jezika, dialektologija) je bil aktiven tudi pri drugih fakultetnih dejavnostih in bil dva mandata tudi njen dekan. V letih 1994–2000 je kot gostujoči profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval zgodovino italijanskega jezika, historično slovnico italijanskega jezika ter italijansko dialektologijo in etimologijo. V letih 2002–2012 je na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru izvajal več italijanističnih in jezikoslovno širše zasnovanih predmetov, npr. Dialektologija Slovenije in sosednjih pokrajin, Evropski jeziki v stiku. Gostoval je tudi na drugih tujih univerzitetnih središčih (Videm, Rim, Padova, Bologna, Celovec, Gradec, Dunaj). Za rednega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 2012, potem ko je bil od leta 2008 njen dopisni član. Od leta 2019 je bil namestnik tajnika razreda za filološke znanosti in  vodja akademijinega Zavoda za jezikoslovne raziskave in akademijinega projekta Jezikoslovna geografija Hrvaške v evropskem kontekstu.

Ob akad. prof. dr. Augustu Kovačcu je bil edini preučevalec istroromunskega narečja, ki se govori na dveh manjših ločenih območjih, v Žejanah in Brgudu v Čičariji in južneje na Čepiškem polju. Goran Filipi je bil pomemben soustvarjalec sodobne kroatistike, romanistike in slovenistike.

Zapušča zelo obsežen opus, v hrvaškem sistemu crosbi je januarja 2021 njegov opus obsegal 137 bibliografskih enot, od tega 104 člankov, objavljenih v revijah, monografijah ali zbornikih, 32 monografij in uredništvo monografije. Goran Filipi je bil pesnik, občasno tudi prevajalec, in te številke zajemajo tudi ta njegov opus. Akad. Goran Filipi je bil mentor več podiplomskim – doktorskim študentom, formiral in do zadnjega je aktivno sodeloval tudi s koprsko dialektologinjo dr. Suzano Todorović.

Prosimo vas, da na zanimiv kulturni kulturni dogodek opozorite v vašem mediju.

»Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.«